g   --  in  -ja  [ gə̀ gə̀ja in gé gêja ]  m ( ə̏; ẹ̄ ē )
osma črka slovenske abecede:   napiši g ; mali g ; z velikim g ; z g-jem
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje:   zveneči g
♦   glasb.  enočrtni g  peti ton v enočrtni oktavi

g  --  kot imenovalni prilastek
osmi po vrsti:   odstavek g
♦   glasb.  ton g  ton na peti stopnji C-durove lestvice

g-  prvi del zloženk
nanašajoč se na g:   g-serija
♦   glasb.  G-dur  durov tonovski način z enim višajem ; g-mol  molov tonovski način z dvema nižajema ; G-ključ  znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g ; šah.  kmet na g-liniji  v sedmi navpični vrsti z leve strani

ga 1   rod., tož. od  on,  nav. ekspr.
1. pog.  stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati:   nalezel se ga je  opijanil se je ; precej sta ga že čutila  bila sta vinjena ; imeti ga pod kapo  biti vinjen ; dosti ga nese  spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil ; ta ga pa pihne  je zabaven, domiseln; vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov ; polomiti ga  narediti nerodnost, neumnost ; elipt.  to smo ga  spili smo mnogo alkoholne pijače; zelo, hrupno smo se zabavali
2. navadno v nikalnih stavkih  krepi predmet ali smiselni osebek:   ni ga človeka, ki bi tega ne vedel  to vsakdo ve ; ni ga človeka, ki bi mi pomagal  nihče mi noče pomagati, mi ne pomaga ; pog.  čez to vino ga ni  ni boljšega vina / v vzkliku:  glej ga, glej domišljavca ; poglejte ga navihanca;  prim. jih , jo 1 , on

gá 2   medm. ( ȃ )
posnema glas gosi, rac:   ga, ga, so se vznemirile gosi v mlakuži

ga 3   členica
za krepitev členkovne ali medmetne zveze:   sam bog si ga vedi kje ; vrag ga vedi ; star.:  gorje si ga mu ; gorje se ga babnici, če jo zalotimo ; bog ga bodi zahvaljen;  prim. bogsigavedi , vragsigavedi ipd.

gabardén   in  gaberdén -a m ( ẹ̑ )
tekst.  močna volnena tkanina s strmo vtkanimi poševnimi črtami:   siv gabarden ; hlače, kostim iz gabardena

gabardénast   in  gaberdénast -a -o prid. ( ẹ̑ )
tekst.  ki je iz gabardena:   siva gabardenasta obleka

gabarít   -a m ( ȋ )
urb.  višina stavbe, stavb glede na okolico:   gabarit hiše ni primeren / gabarit naselja, trga je umerjen, enoten
♦   grad.  zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; svetlobni profil, svobodni profil ; teh.  okvirna mera, katere ne sme preseči naloženo vozilo na cesti, v plovnem kanalu, na progi

gáben   -bna -o prid. ( á ā )
star. ogaben , gnusen :   gabna golazen

gáber   -bra m ( á )
gozdno drevo z napiljenimi listi in gostim belim lesom:   v dolini so rasli stari gabri in hrasti ; skrivljeni gabri / pog.  orodje iz gabra  gabrovega lesa
♦   bot.  beli gaber  gozdno drevo s temno sivim gladkim lubjem, Carpinus betulus ; črni gaber  nizko gozdno drevo ali grm z razoranim sivo rjavim lubjem, Ostrya carpinifolia ; kraški gaber  nizko drevo z majhnimi listi, ki raste na dinarskem krasu, Carpinus orientalis

gaberden   ipd. gl. gabarden ipd.

gábez   -a m ( ȃ )
bot.  dlakava rastlina z jajčastimi listi in bledo rumenimi ali rdečimi cveti, Symphytum:   gomoljasti gabez

gabión   -a m ( ọ̑ )
posoda kvadraste oblike iz žične mreže, polnjena s kamenjem, za ograje, varovanje brežin, nasipov:   uporabiti gabione za gradnjo protihrupnih ograj in medsosedskih zidov ; zlaganje gabionov v višino

gábiti se   -im se nedov. ( á ȃ )
z dajalnikom  vzbujati skrajen odpor, gnus:   jed se mi gabi / hinavstvo se mu v dno duše gabi

gabljív   -a -o prid. ( ī í )
ogaben , gnusen :   gabljive cunje

gabríca   -e ž ( í )
plodovi gabra:   nabirati žir in gabrico / gabrica je dobro obrodila

gabríčje   -a s ( ȋ )
gabrovo grmovje, drevje:   redko gabričje med skalami

gabrína   -e ž ( í )
star.  gabrov gozd:   bujno zelenje gabrine

gábrje   -a s ( ȃ )
gabrov gozd:   na koncu vasi se je širilo gabrje

gábrnat   -a -o prid. ( ȃ )
star. hrapav , raskav :   gabrnata bombaževina

gábro   -a m ( ȃ )
petr.  kamnina, ki jo sestavljajo zrna plagioklazov in piroksenov:

gábrov   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na gaber:   gabrov les ; trd ko gabrova grča / gabrov gozd ; jesenovo in gabrovo grmovje

gábrovec   -vca m ( á )
bot.  nizko gozdno drevo ali grm z razoranim sivo rjavim lubjem, Ostrya carpinifolia:

gabrovína   tudi  gábrovina -e ž ( í; á )
gabrov les:   kolo iz gabrovine / svet, porasel z gabrovino  gabrovim drevjem

gábrovje   -a s ( á )
gabrov gozd:   pot se je vila po gabrovju / tu in tam je raslo krivenčasto gabrovje  gabrovo drevje

gáča   -e ž ( ā )
1. v dva ali več krakov razraslo drevo; debelna rogovila :   bukova gača
2. alp.  na koncu zaprta ozka dolina med gorami:   preiti gačo

gáčast   -a -o prid. ( ā )
navadno v zvezi z deblo, drevo   razrasel v dva ali več krakov:   klati gačasto deblo

gáčenje   -a s ( á )
glagolnik od gačiti ali gatiti:   žival je bila neuporabna za gačenje

gáčiti   -im nedov. ( á ȃ )
polniti, oblikovati kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali:   gačiti živali

gàd   gáda m , im. mn.  gádje  in  gádi  ( ȁ á )
1. strupena kača z verigi podobnimi lisami po hrbtu:   gad ga je pičil ; ne razlikuje gada od modrasa
// strupena kača sploh:   varuj se gadov ; sikanje gada ; gledata se kakor dva gada  sovražno, neprijazno ; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil  zelo hitro ; taji in skriva ko gad noge ; sovraži ga kot gada
●   ekspr.  gojiti, rediti gada na prsih, na srcu  izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen
2. pog., ekspr.  neugnan, podjeten človek:   sami stari gadje so se zbrali ; pravi gad je

gáden   -dna -o prid. ( ā )
zastar. grd , ogaben :   gadna žival / gadno življenje

gádina   -e ž ( ā )
luknja, kraj, kjer so gadje:   z mahom porasle gadine

gadíšče   -a s ( í )
star. gadina , gadovina :   gad je lezel iz gadišča

gádji   -a -e prid. ( ȃ )
nanašajoč se na gade:   gadji pik ; gadji strup
●   bibl.  gadja zalega  hudobni, ničvredni ljudje ; prisl.:  po gadje se zvijati ; ekspr.  po gadje je pihala  zelo je bila jezna

gádnjak   -a m ( ȃ )
bot.  rastlina z ozkimi, dolgimi listi in živo rumenimi cveti v koških, Scorzonera villosa:

gadolínij   -a m ( í )
kem.  težka kovina rumenkaste barve, element Gd:

gadolôvec   -vca m ( ȏ )
kdor lovi gade, kače:   spreten gadolovec

gádov   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na gade:   gadov rep je še migal / gadova mast

gádovec   -vca m ( á )
1. bot.  dlakava rastlina z velikimi, sprva rdečimi, kasneje modrimi cveti, Echium vulgare:   na njivi se bohotita osat in gadovec
2. pog.  vino iz Gadove peči:   liter gadovca

gádovina   -e ž ( á )
luknja, kraj, kjer so gadje:   iskati gadovine

gádovka   -e ž ( á )
samica gada:

gádovnat   -a -o prid. ( á )
poln gadov, kač:   gadovnati kraji

gag   tudi  gêg -a  [ gêg- ]  m ( ȇ )
knjiž.  presenetljiv, duhovit domislek, zlasti v filmu:   gagi in situacijski dovtipi ; film z učinkovitimi originalnimi gagi

gága   -e ž ( ā )
zool.  velika polarna raca, ki daje zelo dober puh, Somateria mollissima:   gnezdišča gag in galebov

gáganje   -a s ( ā )
glagolnik od gagati:   gaganje rac / dovolj je tega nesmiselnega gaganja

gagát   -a m ( ȃ )
petr.  črn, bleščeč premog, iz katerega se izdelujejo okrasni predmeti:   okraski iz slonove kosti in gagata

gagáten   -tna -o prid. ( ȃ )
1. petr.  ki je iz gagata:   gagatni okrasek
2. črn in bleščeč se kot gagat:   gagatne zenice so se ji lesketale

gágati   -am nedov. ( ā )
1. oglašati se z glasom ga:   gos, raca gaga
// pog., slabš. govoriti , pripovedovati :   kar naprej nekaj gaga
2. ekspr.  utapljati se, dušiti se:   neizkušeni plavalci so gagali v globoki vodi / gagajo od vročine ; pren.  gagajo v dolgovih
// zelo slabo živeti:   v internaciji so vsi gagali / to bo še gagal, preden bo vse uredil ; šol. žarg.  pred tem izpitom boš pa še krepko gagal  se boš moral zelo učiti, študirati

gagajóč  -a -e:
gosi so se gagajoč razkropile

gágica   -e ž ( ā )
ljubk.  mlada raca ali gos:   gagice so čofotale po vodi

gagljáti   -ám nedov. ( á ȃ )
na rahlo gagati:   gosi gagljajo

gágniti   -em dov. ( á ȃ )
1. oglasiti se z glasom ga:   gos je jezno gagnila
// oglasiti se z neartikuliranim glasom:   gluhonemi je v grozi pošastno gagnil / nizko  še gagniti ni utegnil, takoj je bilo po njem  oglasiti se, spregovoriti
2. nizko umreti :   do takrat lahko že vsi gagnemo / gagnil bom od žeje

gáj   -a m ( ā )
redek, negovan gozd:   brezov, hrastov gaj ; mediteranski gaji borovcev / oljčni gaji
// pesn. gozd :   senčni, tihotni gaj / ptiči so peli, da je odmeval log in gaj

gájba   -e ž ( ȃ )
1. zaboj iz lesenih letev, navadno za sadje ali zelenjavo:   zbijati gajbe ; krompir so zložili v gajbe / kupil je gajbo grozdja
2. star.  (ptičja) kletka:   ptica se še ni privadila gajbe
3. ekspr.  tesen, zaprt prostor:   vratar je tičal v stekleni gajbi ob stopnišču

gájbica   -e ž ( ȃ )
manjšalnica od gajba:   naložiti gajbice na tovornjak ; gajbica za sadje / petje kanarčka v gajbici

gájda   -e ž ( ȃ )
nav. mn., zlasti v srbskem in hrvaškem okolju  ljudsko glasbilo, sestavljeno iz piščali in meha:   igrati, piskati na gajde ; veseli glasovi gajd

gajéta   -e ž ( ẹ̑ )
navt.  večji dalmatinski ribiški čoln z enim jamborom:

gájica   -e ž ( ȃ )
črkopis, ki se rabi pri Hrvatih in v prirejeni obliki pri Slovencih:   bohoričico je izpodrinila gajica ; pisati v gajici ; polemike ob uvedbi gajice / pisava gajica

gájič   -a  in  gajìč -íča m ( ā; ȉ í )
manjšalnica od gaj:   brezov gajič ; gozdovi in gajiči

gájiti se   -im se nedov. ( ȃ )
nar.  predajati se udobju, razvajati se:   omahoval je med mehkužnim občutkom, da bi se gajil, in sklepom, da hoče biti čvrst  (J. Galsworthy – O. Župančič)

gajlárdija   -e ž ( á )
vrtn.  vrtna rastlina z razvejanim steblom in živobarvnimi cveti v koških, Gaillardia:

gála 1   -e ž ( ā )
knjiž.  svečana, paradna obleka:   pojavil se je oblečen v sijajno galo ; častniki v gali

gála 2   -- prid. ( ȃ )
slavnosten , svečan 2 :  gala predstava ; kapelnik v gala uniformi / ekspr.  vsi povabljenci so bili gala  lepo oblečeni
// pog., ekspr. prvovrsten , odličen :   videl sem gala film ; točke iz akrobacije so bile gala ; sam.:  oblekel se je v gala

galaksíja   -e ž ( ȋ )
astron.  samostojni zvezdni sestav, osvetje:   gibanje galaksij / Galaksija  Rimska cesta

galáktičen   -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na galaksijo:   galaktični prostor

galaktométer   -tra m ( ẹ̄ )
agr.  priprava za merjenje gostote mleka, mlekomer:

galaktóza   -e ž ( ọ̑ )
kem.  monosaharid, ki je kemično vezan v laktozi:

galalít   -a m ( ȋ )
kem.  umetna roževina iz kazeina in formaldehida:   predmeti iz galalita

galán   -a m ( ȃ )
knjiž.  moški, ki se vede popolnoma v skladu z družabnimi pravili:   bil je pravi galan ; galani v slogu fin de siècla / za njo se je ozirala kopica mladih in starih galanov  občudovalcev, kavalirjev

galánt   stil.  golánt -- prid. ( ȃ )
star. vljuden , prijazen 2 :  preprost in galant človek je

galánten   -tna -o prid. , galántnejši  ( ȃ )
1. ki se vede popolnoma v skladu z družabnimi pravili:   bil je znan kot zelo galanten gospod ; ljubezniv, galanten človek ; kljub robatemu videzu je včasih prav galanten / galantna navada
♦   um.  galantni stil  rokoko
2. star. ljubezenski , erotičen :   na vsak način je hotel prikriti galantno avanturo

galántno prisl. :
galantno ji je pokimal v pozdrav ; v družbi se zna galantno vesti

galanteríja   -e ž ( ȋ )
1. drobni predmeti, navadno za osebno potrošnjo:   lesna, usnjena galanterija ; konfekcija in galanterija
// trgovina s takimi predmeti:   torbico je kupila v galanteriji
2. star. galantnost :   pregrešil se je zoper galanterijo / stereotipna dvorska galanterija v trubadurski poeziji  dvorjenje

galanteríjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na galanterija 1:   galanterijski izdelki ; prodajamo galanterijsko blago in igrače / galanterijska obrt ; galanterijska trgovina / galanterijsko usnje

galanteríst   -a m ( ȋ )
izdelovalec ali prodajalec galanterije:   razpisano je prosto delovno mesto galanterista

galantín   -a m ( ȋ )
gastr.  belo meso, zvito in napolnjeno z različnimi nadevi, kot hladna jed:   za začetek banketa so postregli z galantinom

galántnež   -a m ( ȃ )
knjiž., ekspr.  galanten človek:

galántnost   -i ž ( ȃ )
lastnost, značilnost galantnega človeka:   galantnost plesalcev / nastopal je s prirojeno galantnostjo / dame so rade poslušale in sprejemale njegove galantnosti  dvorljive besede

gálban   -a m ( ȃ )
knjiž.  dišeč smolast izcedek iz perzijskih in afriških kobulnic:   prodajali so galban in redke dišave

galeása   -e ž ( ȃ )
navt., v srednjem veku  velika galeja na jadra in vesla:

galéb   -a m ( ẹ̑ )
vodna ptica belkaste barve z dolgimi perutmi:   ladjo je spremljala jata galebov

galébji   -a -e  ( ẹ̑ )
pridevnik od galeb:   galebji krik ; galebja jajca

galébka   -e ž ( ẹ̑ )
samica galeba:   prestrašena galebka

galêja   -e ž ( ȇ )
1. v srednjem veku  vojna ali trgovska ladja na vesla:   veslati na galeji ; benečanska galeja / obsodili so ga na galejo  na veslanje na galeji
2. ekspr.  velik, neroden predmet, zlasti vozilo:   taka galeja porabi dosti bencina

galénik   -a m ( ẹ̄ )
farm.  v lekarni izdelano zdravilo:   surovine za pripravo galenikov

galénika   -e ž ( ẹ̄ )
farm.  farmacevtska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem galenikov:   v lekarni sta oddelka za recepturo in galeniko

galenít   -a m ( ȋ )
min.  rudnina svinčev sulfid, svinčev sijajnik:

galenízem   -zma m ( ī )
med.  nauk starorimskega zdravnika Galena o vplivu telesnih sokov na nastanek bolezni:

galénski   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na galeniko:   galenski preparat ; galenska zdravila / galenski laboratorij v lekarni ; galenska farmacija

galeón   -a m ( ọ̑ )
navt.  srednjeveška vojna ali trgovska jadrnica s tremi jambori:   španski galeoni

galeót   -a m ( ọ̑ )
knjiž. galjot :   benečanski galeoti

galeóta   -e ž ( ọ̑ )
navt., nekdaj  manjša jadrnica z več jambori in vzdolžnimi jadri:   v pristanišču so stale galeote

galêra   -e ž ( ȇ )
knjiž. galeja :   veslači na galerah

galeríja   -e ž ( ȋ )
1. razstavni prostor ali stavba z zbirko umetniških slik ali kipov:   obiskovati muzeje in galerije ; umetniška galerija ; prostori galerije / Narodna galerija
2. ekspr., z rodilnikom  velika množica:   ustvaril je galerijo človeških tipov ; tudi ta oseba spada v galerijo avtobiografskih likov ; prikazal je celo galerijo psihično in fizično nalomljenih ljudi
3. najvišji balkonski prostor, navadno v gledališču:   publika z galerije ; stojišče na galeriji / ekspr.  galerija je navdušeno ploskala  ljudje na galeriji
4. hodnik ali hodniku podoben prostor v velikih stavbah, ki je na eni strani odprt ali zastekljen:   sprehajati se po galeriji ; odprta galerija ; galerije in dvorane starih gradov
♦  grad.  predor, ki ima stranske odprtine; objekt, ki preprečuje zasutje ceste

galeríjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na galerijo:   dobili so nove galerijske prostore ; galerijska zbirka slik / galerijski sedež

galeríst   -a m ( ȋ )
uslužbenec v galeriji:   galeristi in muzealci
// lastnik galerije:   ugleden italijanski galerist

galerístka   -e ž ( ȋ )
uslužbenka v galeriji:   galeristka je pripravila razstavo na temo obrazov ; kustodinja in galeristka
// lastnica galerije:   zasebna galeristka

galêrta   -e ž ( ȇ )
biol.  rahla, poltrda koloidna snov z mnogo vode, zdriz:   jajčeca obdaja sluzasta galerta ; brezbarvna galerta

galêrtast   -a -o prid. ( ȇ )
biol.  ki je iz galerte:   celice so obdane z galertastim ovojem

galêrten   -tna -o  ( ȇ )
pridevnik od galerta:   galertna snov

gálica   -e ž ( ȃ )
1. kem.  sulfat dvovalentnih kovin s kristalno vodo:   uporaba galic / modra galica  bakrov sulfat s kristalno vodo ; zelena galica  železov sulfat s kristalno vodo
2. navadno v zvezi modra galica   vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni:   v čebru so imeli pripravljeno modro galico ; škropiti z modro galico

galicízem   -zma m ( ī )
jezikosl.  element francoščine v kakem drugem jeziku:   v svojih spisih je uporabljal mnogo galicizmov

gáličen   -čna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na galico:   galična barva / galična raztopina

gálij   -a m ( á )
kem.  mehka, lahko taljiva kovina bele barve, element Ga:   z galijem polnjen termometer

galikánec   -nca m ( ȃ )
pristaš galikanizma:

galikanízem   -zma m ( ī )
od 15. do 19. stoletja  smer v francoski politiki in cerkvi, ki si je prizadevala za relativno neodvisnost francoske cerkve od papeža:   pristaši galikanizma

galikánski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na galikanizem:   Galikanska cerkev
♦   rel.  galikanski členi  štiri točke, omejujoče papežev primat in nezmotljivost, ki jih je postavila sinoda skupine francoskih škofov leta 1682

galimatías   -a m ( ȋ )
psiht.  zmedeno, nesmiselno govorjenje:

galión   -a m ( ọ̑ )
navt. galeon :   karavele, fregate, galioni

gáliti   -im nedov. ( á ā )
knjiž. odkrivati , razgaljati :   galiti preteklost

galjót   -a m ( ọ̑ )
1. v srednjem veku  kaznjenec, obsojen na veslanje na galeji:   na beneško galejo prikovani galjoti ; izkoriščanje galjotov
2. zastar.  izprijen, slab človek:   on je pošten človek, ti si pa galjot ; ne maram tega galjota / kot psovka  molči, galjot
// nar. zahodno birič :   galjoti so ga odvedli

galjótski   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na galjote:   galjotsko delo / v samosvoj rod so se sčasoma pomešali galjotski ostanki iz krdel tolminskega grofa

galjótstvo   -a s ( ọ̑ )
v srednjem veku  položaj, usoda galjotov:   obeta se mu galjotstvo

galón   -a m ( ọ̑ )
angleška prostorninska mera za tekočine, približno 4,5 l:   dva galona bencina

galóna   -e ž ( ọ̑ )
angleška prostorninska mera za tekočine, približno 4,5 l:   galona vode / kamion s sto galonami

galonírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž.  našiti okrasne trakove:   galonirati klobuk

galoníran  -a -o:
galonirana uniforma / galonirani vratarji

galòp   -ôpa m , mest. ed. tudi  galópu  ( ȍ ó )
1. zelo hiter tek, zlasti pri konju:   galop je konja utrudil ; pognati v galop ; bližati se v galopu ; ekspr.  besen, divji galop
♦   vet.  zelo hiter tek v skokih
2. v 19. stoletju  zelo živahen ples s hitrimi poskoki:   plesale so valček, mazurko in galop
// skladba za ta ples:

galopáda   -e ž ( ȃ )
vet. galop :   z neskladno galopado na koncu si je konj pokvaril vse upe na uspeh

galopíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od galopirati:   galopiranje konj

galopírati   -am nedov. ( ȋ )
zelo hitro teči:   po cesti je galopiral konj / galopiral je na iskrem vrancu / ekspr.  kam pa galopiraš ; pren., publ., ekspr.  cene galopirajo navzgor
♦   vet.  zelo hitro, skokoma teči

galópski   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na galop:   zmagati na galopskih dirkah / galopska steza

galóša   -e ž ( ọ̑ )
nav. mn.  gumijasto obuvalo, ki ščiti čevlje pred vlago in blatom:   natakniti, obuti galoše ; biti v galošah

gálski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Galce ali Galijo:   galsko ozemlje / galski humor  sproščen in nekoliko robat
●   galski petelin  podoba petelina kot simbol Francije

galún   -a m ( ȗ )
brezbarvna sol, ki se uporablja za razkuževanje, zaustavljanje krvavitev, strojenje:   raztopiti galun / na ranico si je pritisnil kamen iz galuna
♦   kem.  dvojni sulfat enovalentnih in trivalentnih kovin s kristalno vodo ; min.  rudnina kalijev aluminijev sulfat s kristalno vodo

galúnov   -a -o  ( ȗ )
pridevnik od galun:   galunova raztopina

galúnovec   -vca m ( ȗ )
petr.  kamnina, v kateri prevladuje kalijev aluminijev sulfat:

galúnski   -a -o  ( ȗ )
pridevnik od galun:   galunsko strojenje

galvána   -e ž ( ȃ )
teh. žarg.  oddelek v tovarni, delavnica za galvaniziranje:   delo v galvani

galváničen   -čna -o prid. ( á )
elektr. galvanski :   galvanični tok

galvánika   -e ž ( á )
teh.  nauk o kemičnih učinkih električnega toka:

galvanizácija   -e ž ( á )
1. galvaniziranje :   galvanizacija pločevine
2. oddelek v tovarni, delavnica za galvaniziranje:   tovarna ima tudi lastno galvanizacijo

galvanízem   -zma m ( ī )
med.  pojavljanje galvanskega toka:

galvanizêr   -ja m ( ȇ )
kdor se poklicno ukvarja z galvaniziranjem:   podjetje išče več galvanizerjev

galvanizíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od galvanizirati:   galvaniziranje in lakiranje ; delavnica za galvaniziranje

galvanizírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
1. teh.  elektrolitsko prekrivati predmete s kovinsko plastjo:   galvanizirati pločevino
2. med.  zdraviti z enosmernim tokom:   galvanizirati revmatičnega bolnika

galvanizíran  -a -o:
galvanizirana žica

galvanokávstika   -e ž ( á )
med.  izžiganje tkiva z iglo, ki jo razžari enosmerni električni tok:

galvanométer   -tra m ( ẹ̄ )
elektr.  priprava za merjenje šibkega električnega toka:   meriti z galvanometrom / diferenčni galvanometer  za merjenje razlike dveh tokov

galvanoplástičen   -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na galvanoplastiko:   galvanoplastični odtis ; galvanoplastična kopija

galvanoplástika   -e ž ( á )
teh.  izdelava kovinskih predmetov ali njihovih negativov z elektrolitskim nanašanjem kovinske plasti na modele:

galvanoskóp   tudi  galvanoskòp -ópa m ( ọ̑; ȍ ọ́ )
fiz., nekdaj  priprava za zaznavanje električnega toka:

galvanostegíja   -e ž ( ȋ )
teh.  elektrolitsko prekrivanje predmetov s tanko kovinsko plastjo za zaščito ali polepšavo:   kromanje in zlatenje sta pogosta primera galvanostegije

galvanotéhnika   -e ž ( ẹ́ )
teh.  elektrolitsko prekrivanje predmetov s kovinsko plastjo:

galvánski   -a -o prid. ( ȃ )
1. elektr.  nanašajoč se na pretvarjanje kemične energije v električno:   galvanski tok / galvanski člen  osnovna enota galvanske baterije ; galvanska baterija  priprava (z več členi) za pretvarjanje kemične energije v električno
2. teh.  nanašajoč se na galvaniziranje:   galvansko kromanje / galvanska prevleka

gáma   -e  tudi  -- ž ( ā )
tretja črka grške abecede:   alfa, beta, gama [γ]

gáma  --  kot imenovalni prilastek
tretji po vrsti:   stranica nasproti kota gama
♦  fiz.  žarki gama  in  gama žarki  elektromagnetno valovanje, ki nastane pri razpadanju mnogih radioaktivnih snovi ; metal.  železo gama  in  gama železo  železo, ki nastane pri segrevanju železa alfa

gamáša   -e ž ( ȃ )
nav. mn.  prevleka za čez čevlje, ki varuje gležnje ali tudi meča pred mrazom in snegom, golenica:   zavezal si je čevlje in nataknil gamaše ; nosil je platnene vojaške gamaše ; suknene, usnjene gamaše

gámba   -e ž ( ȃ )
glasb., nekdaj  čelu podobno glasbilo, navadno s šestimi strunami:   lutnja in gamba

gambéla   -e ž ( ẹ̑ )
etn.  šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival, znana v vzhodni Sloveniji:   pustna gambela

gambít   -a m ( ȋ )
šah.  otvoritev igre, pri kateri se žrtvuje manj pomembna figura:   sprejeti, odkloniti gambit / damin gambit  otvoritev igre s kmetom pred damo, pri čemer beli žrtvuje kmeta ; kraljev gambit  otvoritev igre s kmetom pred kraljem, pri čemer beli žrtvuje kmeta

gambíten   -tna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na gambit:   gambitni kmet ; gambitna poteza

gámbovček   -čka m ( á )
ekspr. gambovec

gámbovec   -vca m ( á )
drobnejše rumeno zimsko jabolko:   spraviti gambovce za zimo

gambúzija   -e ž ( ú )
zool.  majhna živobarvna riba, ki se hrani z ličinkami komarja mrzličarja, Gambusia affinis:   gojiti gambuzije

game   gl. gem

gamét   -a m ( ẹ̑ )
biol. gameta

gaméta   -e ž ( ẹ̑ )
biol.  spolna celica:   moška, ženska gameta ; združitev dveh gamet

gametofít   -a m ( ȋ )
bot.  spolno se plodeča generacija pri rastlinah s prerodom, spolni rod:   gametofit in sporofit

gáms   in  gàms gámsa m ( ā á; ȁ á )
zelo hitra gorska žival z na koncu kavljasto ukrivljenimi rogovi:   streljati gamse ; prsk, žvižg gamsa ; trop gamsov ; skače kot gams
// samec te živali:   gams stražar je zabrlizgal

gámsar   -ja m ( ȃ )
lov.  lovec na gamse:   bil je navdušen gamsar

gamsíšče   -a s ( í )
kraj, prostor, kjer so gamsi:

gámsji   -a -e  ( ȃ )
pridevnik od gams:   gamsji naraščaj ; gamsja kri

gámsov   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na gamse:   gamsov skok ; gamsova koža ; gamsovo meso / lov. žarg.  gamsova brada  gamsov čop
♦   lov.  gamsov čop  šop daljše zimske dlake gamsa samca, nošen na klobuku

gamsovína   in  gámsovina -e ž ( í; á )
1. gamsovo meso:   za kosilo so pripravili gamsovino
2. gamsova koža:   mehka gamsovina

gámsovka   -e ž ( á )
1. samica gamsa:   gamsovka z mladiči
2. mn.  hlače iz gamsove kože:   vedno je nosil gamsovke

gándijevski   -a -o prid. ( ȃ )
ki je tak kot pri Gandiju:   gandijevski odpor ; gandijevska drža, politika

gándža   tudi  ganja -e  [ gándža ]  ž ( ȃ )  pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
konoplja, po izvoru iz Indije, ki vsebuje smolo, opojno snov; indijska konoplja :   zanimalo ga je, kako gandža raste
// mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov te rastline; marihuana :   devet odstotkov anketiranih je že poskusilo hašiš, gandžo ali skunk

gánglij   -a m ( ā )
anat.  skupek živčnih celic v možganih ali v obrobnem živčevju, živčni vozel:   veriga ganglijev vzdolž hrbtenice

gánglijski   -a -o  ( ā )
pridevnik od ganglij:   ganglijska celica

gangréna   -e ž ( ẹ̑ )
med.  odmiranje tkiva z gnitjem:   zdraviti gangreno ; bacili gangrene

gangrenózen   -zna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na gangreno:   gangrenozna rana ; gangrenozna pljuča

gángster   -ja m ( á )
zlasti v ameriškem okolju  pripadnik organizirane zločinske ali tihotapske tolpe:   gangsterji so oropali banko ; tolpa gangsterjev ; pren.  politični gangster

gángsterski   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na gangsterje:   gangsterski vlom ; gangsterske navade / gangsterski film

gángsterstvo   -a s ( á )
zlasti v ameriškem okolju  pojavljanje gangsterjev in njihova dejavnost:   zatirati gangsterstvo ; pren.  politično gangsterstvo

ganiméd   -a m ( ẹ̑ )
knjiž., ekspr.  mlad, lep strežnik, točaj:   stregla sta dva livrirana ganimeda

ganíti   in  gániti -em dov. ( ī á; gānjen )
1. vzbuditi čustven odziv:   film nas gane ; niti jok ga ne gane ; njeno pripovedovanje ga je ganilo ; pismo ga je ganilo do solz / pesn.  ganiti srce
2. star., navadno z nikalnico  narediti gib, premakniti:   ganiti roko v slovo ; z nogami ne more ganiti / po cele ure sedi in ne gane  se ne gane
●   ekspr.  niti z mezincem, s prstom ni ganil za to  čisto nič ni naredil, prispeval za to

ganíti se  in  gániti se  z nikalnico
spremeniti položaj, stanje:   ob oknu stoji in se ne gane ; zrak je bil tako miren, da se nobena bilka ni ganila ; nisva se upala ganiti
// ekspr.  iti stran, oditi:   več dni se ni ganil iz sobe ; da se mi ne ganeš od doma ; podnevi in ponoči se ni ganil od sinove postelje ; ni se ganil s svojega mesta
●  ekspr.  dajmo, ganimo se!  naredimo, ukrenimo že kaj

gánjen  -a -o:
biti ganjen ; globoko ganjen / spregovoril je z ganjenim glasom
●   ekspr.  ganjen do solz  zelo, močno

ganja   gl. gandža

gánjenje   -a s ( ā )
ganjenost :   hotel je prikriti svoje ganjenje

gánjenost   -i ž ( ā )
čustvena vznemirjenost zaradi sočutja, žalosti, veselja:   prevzemala jo je ganjenost ; ni mogel skriti ganjenosti ; oči so se mu orosile od ganjenosti / solze ganjenosti

gànk   gánka m ( ȁ á )
etn.  lesen pokrit hodnik na alpski hiši:   gorenjska hiša z gankom
// nižje pog. balkon , hodnik 1 :  gledati z ganka po dolini ; visok gank

ganljív   -a -o prid. ( ī í )
ki povzroča ganjenost:   to je ganljiv dokaz ljubezni ; do solz ganljiv prizor ; ganljiva povest

ganljívo prisl. :
ganljivo jokati / ekspr.  delal se je naravnost ganljivo nevednega  zelo, močno ; iron.  lepe oči in vitka postava sta za igralsko umetnost ganljivo premalo  veliko, dosti

ganljívka   -e ž ( ȋ )
publ.  literarno delo manjše umetniške vrednosti z ganljivo vsebino:   drama je navadna ganljivka ; delo se je spremenilo v preočitno ganljivko ; socialna ganljivka

ganljívost   -i ž ( í )
lastnost, značilnost ganljivega:   ganljivost slovesa

ganótje   -a s ( ọ̑ )
knjiž. ganjenost :   obšlo, prevzelo ga je ganotje ; občutiti, vzbuditi ganotje

gántar   -ja m ( á )
nar. vzhodno  lesena podloga za sode v kleti; lega 1 :  hrastovi gantarji

gántnar   -ja m ( á )
nar. vzhodno lega 1 , gantar :   sodi na dolgih gantnarjih

gára   -e ž ( á )
nar.  v dva ali več krakov razraslo drevo; debelna rogovila :   odtaval je po vrtu in kasneje sem ga našel v gari naše rdeče jablane, kjer je bincal z nogami in požvižgaval  (M. Kranjec)

garáč   -a m ( á )
kdor gara:   hribovski kmetje so garači ; garači v železarnah / ekspr.  bil je neutruden pedagoški delavec, garač

garáčka   -e ž ( ȃ )
ženska, ki gara:   vztrajna garačka ; perfekcionistka in garačka

garancíja   tudi  garáncija -e ž ( ȋ; á )
porokova obveza za izpolnitev obljube, dolžnosti; jamstvo , poroštvo :   dati, prevzeti garancijo za najetje kredita ; pren.  to je garancija za lepšo bodočnost ; dal je garancijo, da bo stvar v redu potekla
// trg.  obveza za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi:   garancija poteče že čez nekaj mesecev ; hladilnik ima enoletno garancijo ; pog.  pralni stroj je še pod garancijo

garancíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na garancijo; jamstven , poroštven :   garancijska izjava / garancijska doba / garancijska popravila strojev / vsak aparat ima tudi garancijski list ; za potovanje v nekatere države je potrebno garancijsko pismo  pisna izjava iz tuje države, da je obiskovalcu zagotovljena oskrba

garánje   -a s ( ȃ )
glagolnik od garáti:   nič dobrega nima doma, samo garanje ; pretegnil se bo od garanja ; sit sem že neprestanega garanja

garánt   -a m ( ā á )
porok :   kot garant podjetja nastopa občina

garánten   -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na garante ali garancijo:   garantno pismo / vozilo v garantni dobi  garancijski dobi

garantírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti; zajamčiti , dati poroštvo :   material za proizvodnjo so jim garantirali ; ne morejo garantirati, da se jim ne bo nič zgodilo
// trg.  obvezati se za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi:   tovarna garantira (za) svoje izdelke
●  ekspr.  slabo boš končal, to ti garantiram  o tem sem trdno prepričan

garantíran  -a -o:
garantirani izdelki / garantirana preskrba

gárast   -a -o prid. ( á )
star. hrapav , raskav :   garasta koža

garáški   -a -o prid. ( á )
izredno naporen, težek:   garaško delo / garaško življenje
// ki gara:   garaški kmet

garáško prisl. :
garaško se zagristi v delo

garáštvo   -a s ( ȃ )
garaško življenje, garanje:   sklenil je napraviti konec temu garaštvu

gárati 1   -am nedov. ( ȃ )
nar.  strgati ščetine, goliti:   prašiča so polili z vrelo vodo in ga začeli garati
// star. drgniti , guliti :   domače platno ga je garalo ; žrebe se gara ob drevo

garáti 2   -ám nedov. ( á ȃ )
zelo veliko, naporno delati, zlasti fizično:   hlapec je garal vse življenje ; leta in leta so garali tovarnarjem ; vse dni gara na polju ; pri tej hiši garajo noč in dan ; gara ko (črna) živina / ekspr.  v uradu gara za tri

gárav   -a -o prid. ( á )
star. hrapav , raskav :   garava srajca

garáža   -e ž ( ȃ )
zaprt prostor za shranjevanje motornih vozil:   kupiti garažo ; spraviti avto, traktor v garažo ; etažna, montažna garaža

garážen   -žna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na garažo:   podjetje izdeluje tudi garažna vrata / garažni objekt ima okoli sto garažnih boksov / garažni prostor

garažíran   -a -o prid. ( ȋ )
ki je shranjen v garaži:   garažirano vozilo

garažíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od garažirati:   zimsko garažiranje ; problem parkiranja in garažiranja v mestih

garažírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
shranjevati, imeti vozilo v garaži:   garažirati avto / pog.  svoj avto garažira kar v veži

garažíst   -a m ( ȋ )
kdor upravlja garaže:

garažnína   -e ž ( ī )
plačilo za uporabo garaže:   mesečna garažnina znaša 90 evrov ; garažnina in parkirnina

gárbati   -am nedov. ( ȃ )
pog., ekspr.  močno tepsti:   garbal ga je s palico po hrbtu

gárda   -e ž ( ȃ )
1. izbrana, elitna vojaška enota, zlasti za telesno stražo:   služil je v kraljevi gardi / vatikanska vrata straži švicarska garda
2. oborožena skupina, organizirana za obrambo določenega političnega nazora:   revolucionarna garda / bela garda  protikomunistična organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; procarska organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji ; plava garda  protirevolucionarna, z Mihajlovićevim gibanjem povezana organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji ; rdeča garda  oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njej
♦   zgod.  narodna garda  v francoski revoluciji ustanovljene oborožene enote pristašev revolucije; iz meščanov sestavljene oborožene enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem leta 1848
3. pog.  skupina ljudi s sorodno miselnostjo in sorodnimi interesi:   garda mladih pisateljev / ekspr.  to je še človek stare garde

gárdedáma   -e ž ( ȃ-á )
nekdaj  spremljevalka mladega dekleta na družabni prireditvi:   gardedame so sedele ob steni in opazovale ples svojih varovank ; pod nadzorstvom gardedame / šalj.  za gardedamo so določili starega strica

gárden   -dna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na gardo:   gardni častnik ; gardne enote / nositi gardno uniformo

gardénija   -e ž ( ẹ́ )
vrtn.  vrtna ali sobna grmičasta rastlina z belimi dišečimi cveti:   v sobi diši po gardenijah

garderóba   -e ž ( ọ̑ )
1. prostor za shranjevanje obleke, prtljage:   oddati plašč v garderobo / kovček je dal v garderobo na postaji  v shrambo za prtljago
// prostor za preoblačenje; oblačilnica :   zraven telovadnice so garderobe in prhe ; igralska garderoba ; garderoba kopališča
2. oblačila, ki jih kdo ima:   ima bogato garderobo ; dopolniti poletno garderobo ; na potovanju je dežnik nepogrešljiv del osebne garderobe / študentje so si izposodili kostume za igro iz gledališke garderobe ; pren., knjiž.  metafore so vzete iz ekspresionistične garderobe

garderóben   -bna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na garderobo:   garderobna stena / garderobni listek / garderobna omara

garderobêr   -ja m ( ȇ )
moški, ki dela v garderobi:   dobil je službo garderoberja
♦   gled.  uslužbenec, ki skrbi za gledališke kostume in pomaga igralcem pri oblačenju

garderobêrka   -e ž ( ȇ )
ženska, ki dela v garderobi:   garderoberka je imela veliko dela ta večer
♦   gled.  uslužbenka, ki skrbi za gledališke kostume in pomaga igralkam pri oblačenju

gardína   -e ž ( ȋ )
knjiž.  (okenska) zavesa:   težke gardine so mračile sobo ; razgrniti gardine ; napol spuščena rožasta gardina ; okna z gardinami

gardíst   -a m ( ȋ )
vojak ali pripadnik garde:   predsednika so ob prihodu pozdravili gardisti ; gardisti v sijajnih uniformah / rdeči gardisti

gáre   gár ž mn. ( á ȃ )
1. ročni voziček, navadno na dveh kolesih:   vleči gare ; na garah je pripeljal deteljo ; branjevske gare
// slabš. voz , avto :   v tistih garah se kar naprej prevaža
2. lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; gornje jasli :   nametati seno v gare

gargánija   -e ž ( á )
nar. zahodno rebula :   zasaditi vinograd z garganijo / piti garganijo

gargántovski   -a -o prid. ( ȃ )
tak kot pri Rabelaisovem Gargantui:   gargantovska moč in dobra volja

garibaldínec   -nca m ( ȋ )
pristaš Garibaldijevega gibanja za združitev Italije:   pohod garibaldincev proti Neaplju
// med drugo svetovno vojno  pripadnik italijanskih partizanskih enot Garibaldi:   furlanski garibaldinci

garibaldínski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na garibaldince:   garibaldinska zastava / nosil je garibaldinski klobuk

gárice   -ric ž mn. ( á ȃ )
1. nar. vzhodno  lojtrnice za manjši voz:   sesti na garice
2. manjšalnica od gare:   pomagal je porivati garice

gárjast   -a -o prid. ( á )
garjav :   garjasta ovca

gárjav   tudi  gárjev -a -o prid. ( á )
1. ki ima garje:   garjav človek ; garjava mačka ; nagnal ga je kot garjavega psa ; beži od njega, ko da je garjav / kot psovka:  ti garjavi pes ; duša ti garjava
2. slabš., v zvezi garjava ovca   kdor zaradi negativnih lastnosti slabo vpliva na okolico:   ta fant je garjava ovca v razredu ; ogibaj se te garjave ovce

gárjavec   tudi  gárjevec -vca m ( á )
1. kdor ima garje:   paziti je treba, da ne pridete v stik z garjavcem ; umikali so se mu kot garjavcu / kot psovka  molči, garjavec garjavi
2. slabš.  kdor zaradi negativnih lastnosti slabo vpliva na okolico:   s tem garjavcem se menda ne boš družil

gárjavka   tudi  gárjevka -e ž ( á )
ženska, ki ima garje:   garjavkam so se na daleč ognili / kot psovka  izgini, ti potepinka, garjavka

gárjavost   -i ž ( á )
garje :   garjavost se je razširila / zaradi garjavosti se ga izogibajo

gárje   gárij ž mn. ( á ȃ )
zelo nalezljiva kožna bolezen ljudi in živali z močnim srbenjem, ki jo povzročajo zajedavci:   imeti, nalesti garje ; odpraviti garje ; ovčje garje

gármond   -a m ( ȃ )
tisk.  tiskarska črka, po velikosti med borgisom in cicerom:   prispevek bo postavljen v garmondu

gárn   -a m ( á )
obrt. žarg. kvačkanec :   pulover iz tankega garna ; klobčič garna

garnéla   -e ž ( ẹ̑ )
nav. mn., zool.  prosojen in rahlo bočno stisnjen rakec tankih nog, ki živi zlasti v morju; kozica 2 :  garnele so povešale svoje dolge tipalke

garní hotél   garní hotéla m ( ȋ, ẹ̑ )
hotel, v katerem se dobi prenočišče in zajtrk:   najeti sobo v garni hotelu

garníra   -e ž ( ȋ )
nar. naborek , volan 2 :  odparati garniro od krila

garníranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od garnirati:   hrana je bila enolična in brez pravega garniranja

garnírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
okrasiti glavno jed z dodatnimi jedmi, živili, obložiti:   garnirati pečenko z zelenjavo in gobicami
// knjiž. okrasiti , olepšati :   mizo so lepo garnirali ; pren., ekspr.  vse ugotovitve so v diskusiji garnirali s številkami

garníran  -a -o:
garnirana bržola

garnitúra   -e ž ( ȗ )  navadno s prilastkom
1. več predmetov, stvari, ki sestavljajo celoto:   na razstavi pohištva so vzbudile največ zanimanja sobne in vrtne garniture ; usnjena klubska garnitura ; garnitura ključev za avto ; garnitura spodnjega perila ; garnitura jedilnega pribora / volnena garnitura  pulover in jopica iz enake volne
2. publ.  skupina ljudi, povezana z enako dejavnostjo:   ostanki različnih vojaških in političnih garnitur ; najmlajša garnitura igralcev ; oblast je prevzela garnitura plačancev
♦  ptt  naglavna govorilna garnitura  kombinacija mikrofona in slušalke, ki se namesti na glavo, da sta roki prosti ; tisk.  črkovna garnitura  črke vseh velikosti istega tipa ; žel.  garnitura  sestav vagonov, pripravljenih za odhod ; potniška garnitura

garnizêr   -ja m ( ȇ )
vojak garnizije:   v hiši so nastanili garnizerje

garnizíja   -e ž ( ȋ )
voj.  vse vojaške enote v kakem kraju:   praznik mestne garnizije ; poveljnik garnizije / čete so zamenjale garnizijo  garnizon

garnizíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na garnizijo:   garnizijski vojak ; garnizijsko poveljstvo / garnizijsko mesto v zaledju fronte

garnizón   -a m ( ọ̑ )
voj.  naselje, v katerem je nastanjena garnizija:   polk je večkrat menjal garnizon / poveljnik garnizona  garnizije

garsonjêra   -e ž ( ȇ )
stanovanje iz ene sobe in pritiklin, navadno za samske osebe:   kupil je garsonjero v stolpnici ; vseliti se v garsonjero

gártroža   -e ž ( á )
star. vrtnica :   gartrože že cvetejo ; na vrtu imajo polno gartrož / utrgati rdečo gartrožo ; nevesta je bila lepa ko gartroža

gás   -a m ( ȃ )
nižje pog. plin :   internirance so morili večinoma z gasom / šofer je pred ovinkom odvzel gas
●   nižje pog., ekspr.  vsak dan je pod gasom  pijan, vinjen

gasílec   -lca  [ tudi gasiu̯ca ]  m ( ȋ )
kdor se (poklicno) ukvarja z gašenjem ali je član gasilskega društva:   gasilci so se pripeljali na kraj požara ; tudi pomoč poklicnih gasilcev ni zalegla ; gasilci v bleščečih čeladah / ob povodnji so pomagali vojaki, gasilci in reševalci

gasílen   -lna -o prid. ( ȋ )
ki je za gašenje:   gasilni aparat ; privleči gasilno brizgalno ; gasilna sredstva / gasilni avto ; gasilna ladja / gasilni dom  gasilski dom

gasílka   -e ž ( ȋ )
ženska, ki se (poklicno) ukvarja z gašenjem ali je članica gasilskega društva:   poklicne, prostovoljne gasilke ; srečanje gasilk ; gasilci in gasilke

gasílnik   -a m ( ȋ )
knjiž.  priprava za ugašanje, gašenje:   ugašati sveče z gasilnikom

gasílo   -a s ( í )
sredstvo za gašenje:   preizkušati nova gasila

gasílski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na gasilce:   gasilska četa je prispela še pravočasno ; gasilska uniforma ; gasilske vaje ; gasilska veselica ; gasilsko društvo / v vasi imajo nov gasilski dom / gasilski avto ; gasilska brizgalna  gasilna brizgalna

gasílstvo   -a s ( ȋ )
dejavnost gasilcev:   razmah gasilstva ; zakon o gasilstvu / tukajšnje gasilstvo se je dobro pripravilo na akcijo  gasilci, gasilska četa

gasíti   -ím nedov. ( ī í )
ovirati, preprečevati gorenje:   gasiti požar ; vsa vas je gasila gorečo hišo ; takoj so prihiteli gasit / gasiti apno  živo apno polivati z vodo ; pren., ekspr.  gasiti iskre upanja ; z vinom (si) gasi žejo
●   ekspr.  v gostilni (si) gasi jezo  iz jeze pije alkoholne pijače
♦   metal.  gasiti jeklo  razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju; kaliti

gasíti se 
ugašati :   iskre so se gasile v noči

gašèn  -êna -o:
gašeno apno

gásniti   -em nedov. ( á ȃ )
knjiž. ugašati :   ogenj v peči je začel gasniti ; svetilka že gasne / dan počasi gasne ; zvezda za zvezdo je gasnila / dekle od dne do dne bolj gasne / ljudje so gasnili v plinskih celicah

gasnóč  -a -e  tudi  gasnèč -éča -e:
gasnoč dan

gaspáčo   in  gazpacho -a  [ gaspáčo ]  m ( ȃ )
gastr.  hladna španska paradižnikova juha:   gaspačo z opraženimi krušnimi kockami ; recept za gaspačo

gastáld   -a m ( ȃ )
zgod.  upravitelj gastaldije z upravno, sodno in gospodarsko funkcijo:

gastaldíja   -e ž ( ȋ )
zgod.  upravna enota zemljiške posesti v oglejskem patriarhatu:   tolminska gastaldija

gástarbájter   -ja m ( ȃ-ȃ )  pog.
delavec na začasnem delu v tujini, ki navadno opravlja fizična, slabše plačana dela:   gastarbajter navadno zasluži pol toliko kot redno zaposleni delavec ; slovenski gastarbajterji

gástričen   -čna -o prid. ( á )
med. želodčen :   gastrične bolečine

gastrítis   -a m ( ȋ )
med.  vnetje želodčne sluznice:   kronični gastritis

gástroenterológ   -a m ( ȃ-ọ̑ )
zdravnik specialist za gastroenterologijo:   gastroenterologi ozaveščajo javnost o smiselnosti preventivnih pregledov črevesja ; internist gastroenterolog

gástroenterologíja   -e ž ( ȃ-ȋ )  med.
veda o prebavnih organih in njihovih boleznih:   specialist za gastroenterologijo / klinični oddelek za gastroenterologijo

gastronóm   -a m ( ọ̑ )
kdor se poklicno ukvarja z gastronomijo:   vprašati za nasvet gastronoma / kosilo bi zadovoljilo tudi najbolj izbirčnega gastronoma  sladokusca, gurmana

gastronomíja   -e ž ( ȋ )
spretnost, znanje pripravljanja izbranih jedi:   jedilni list vsebuje nove izkušnje sodobne gastronomije
// nauk o tem:

gastronómski   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na gastronome ali gastronomijo:   razvijati gastronomsko kulturo ; gastronomska razstava  kulinarična / gastronomski užitek

gastroskóp   tudi  gastroskòp -ópa m ( ọ̑; ȍ ọ́ )
priprava za opazovanje notranjosti želodca:   upogljiv gastroskop ; nakup gastroskopa ; pregled, slikanje z gastroskopom

gastroskopíja   -e ž ( ȋ )
med.  opazovanje notranjosti želodca z gastroskopom:   opraviti gastroskopijo ; potrditi diagnozo z gastroskopijo ; gastroskopija in kolonoskopija / neprijetna gastroskopija

gástrula   -e ž ( ȃ )
biol.  čašici podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z dvojno plastjo celic:   razvoj gastrule iz blastule

gáščerica   -e ž ( ā )
kuščar :   gaščerica je švignila iz trave ; gibčna kakor gaščerica

gáščeričji   -a -e prid. ( ā )
tak kot pri gaščerici:   gaščeričja barva, okretnost

gašênje   -a s ( é )
glagolnik od gasiti:   gašenje požarov ; suho gašenje ; gašenje z vodo ; aparat za gašenje s peno / gašenje apna

gášper   -ja m ( á )
majhna železna peč; gašperček 1 :  cunje, obešene nad gašperjem

gášperček 1   -čka m ( á )
majhna železna peč:   iz gašperčka se je kadilo ; sedeti pri gašperčku ; zakuriti v gašperčku ; pog.  zakuriti gašperčka

gášperček 2   -čka m ( á )
šaljiva, burkasta figura v lutkovnem gledališču; pavliha :   burke veselega gašperčka ; kima z glavo kakor gašperček na nitki

gát   -a m ( ȃ )
1. publ.  pristajalna obala, pomol:   ladja je pristala ob novem gatu
2. majhen jez, majhna pregrada:

gáte   gát ž mn. ( ȃ )
nižje pog.  spodnje hlače:   bil je v sami srajci in gatah / dolge gate

gáter   -tra m ( á )
les.  stroj za žaganje hlodov v deske; jarmenik :   nabaviti gater

gateríst   -a m ( ȋ )
delavec pri jarmeniku; jarmeničar :   zaposliti gateriste in cirkulariste

gátiti   -im nedov. , gáčen  in  gáten  ( á ȃ )
1. mašiti , zapirati :   bil je v množici, ki je gatila vhod ; vozovi so gatili pot
2. gačiti :   zna gatiti živali

gátiti se 
zaustavljati se, kopičiti se:   jed se mu je gatila v grlu

gaucho   gl. gavčo

gaudium   tudi  gávdij -a  [ prva oblika gáu̯dijum ]  m ( ā )
knjiž.  razigrano, poredno veselje:   profesorjeva smola je povzročila velik gaudium med dijaki ; ekspr.  to ti je bil gaudium

gaufré   gl. gofre

gauleiter   tudi  gávlájter -ja  [ gáu̯lájter ]  m ( ȃ-á )
v nacistični Nemčiji  pokrajinski vodja nacistične stranke:   bil je gauleiter na okupiranem ozemlju

gaulist   ipd. gl. golist ipd.

gauss   -a  [ gáu̯s ]  m ( ȃ )
fiz.  enota za merjenje gostote magnetnega pretoka, desettisočina tesla:   magnetno polje z jakostjo sto tisoč gaussov

gávčo   tudi  gaucho -a  [ gáu̯čo ]  m ( ȃ )
v latinskoameriškem okolju  pastir velikih čred:   gavči so zganjali govedo ; argentinski gavčo

gávda   tudi  gouda -e  [ gáu̯da ]  ž ( ȃ )
gastr.  trdi sir v obliki hlebca s tanko svetlo rumeno skorjo:   edamec in gavda

gavdij   gl. gaudium

gavétka   -e ž ( ẹ̑ )
voj. žarg., v italijanskem okolju  vojaška posoda za hrano, navadno iz aluminija:   stara gavetka

gávge   gávg ž mn. ( ȃ )
nižje pog. vislice :   tam so stale gavge / ekspr.  če bo ostal tak, bo še na gavge prišel

gaviál   -a m ( ȃ )
zool., navadno v zvezi indijski gavial   krokodil z dolgim in ozkim gobcem, ki živi v Indiji, Gavialis gangeticus:

gavlajter   gl. gauleiter

gavóta   -e ž ( ọ̑ )
star francoski ples v zmernem dvodobnem taktu:   plesali so gavoto in menuet
// skladba za ta ples:   zložiti gavoto

gavrán   tudi  gávran -a m ( ȃ; ȃ )
pesn. krokar 1 :  črni gavrani so krožili v zraku ; krokanje lačnih gavranov ; črno bleščeč kot gavran

gávtroža   -e ž ( á )
star. vrtnica :   rdeča gavtroža

gavún   -a m ( ȗ )
zool.  majhna črnkasta morska riba s srebrnima progama vzdolž bokov, Atherina:   prodajajo sardele, skuše in gavune

gávzniti   -em dov. ( á ȃ )
vulg. umreti :   gavznil bo, preden bo minilo tri dni

gay   ipd. gl. gej ipd.

gáz 1   -a m ( ȃ )
1. v sneg narejena ozka pot:   utirati gaz ; hodila sta po ozkem gazu
2. navt.  razdalja med najglobljo točko ladje in vodno gladino; ugrez :   ladja z globokim gazom

gáz 2   -í ž ( ȃ )
1. v sneg narejena ozka pot:   delati gazi ; odkidati široko gaz ; hoditi po gazi ; ozka, shojena gaz ; pren.  le težko si je utiral gaz med množico
2. navt.  razdalja med najglobljo točko ladje in vodno gladino; ugrez :   plitva gaz čolna ; ladje z gazjo devet in več metrov

gáza   -e ž ( ā )
redko tkana, mehka tkanina, navadno za obveze:   obložiti rano s sterilno gazo ; čista gaza ; blazinica iz gaze

gázda   -e  in  -a m ( ȃ )
1. nižje pog.  (hišni) gospodar:   ali je gazda doma?
// delodajalec :   moj gazda mi je dal dva dni dopusta
2. kot pristavek k imenu premožnega moškega, v srbskem okolju  gospodar (na kmetiji):   gazda Veljko

gázdarica   -e ž ( ȃ )
nižje pog.  (hišna) gospodinja:   gazda in gazdarica / moja gazdarica mi je odpovedala sobo

gazébo   -a m ( ẹ̑ )
manjša, navadno lesena, delno odprta stavba na vrtu; senčnica 1 , uta :   gazebo je izdelan iz smrekovega lesa in ima platneno streho
// manjši paviljon na vrtu ali v parku za prireditve, zlasti družabne:   gazebo za sprejeme in zabave na prostem

gazéla 1   -e ž ( ẹ̑ )
hitra in gibčna stepska žival s temnimi očmi:   plahe gazele ; dekle, vitka kot gazela

gazéla 2   -e ž ( ẹ̑ )
lit.  lirska pesem z rimo v prvem in drugem verzu ter v vseh sodih verzih, pogosto z refrenom:   Prešernove mojstrske gazele

gazélica 1   -e ž ( ẹ̑ )
manjšalnica od gazela 1 :   ljubka gazelica
// ekspr.  vitko, gibčno dekle:   nasproti mi je prihajala čudovita gazelica

gazélica 2   -e ž ( ẹ̑ )
ekspr.  manjšalnica od gazela 2 :   motiv gazelice

gazélji   -a -e prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na gazela 1 :   gazelja samica / ekspr.  dekle z gazeljimi očmi

gázen   -zna -o  ( ȃ )
pridevnik od gaza:   gazna obveza

gazifikácija   -e ž ( á )
1. uvajanje, uvedba plinske napeljave:   pospešena gazifikacija dežele
2. kem. uplinjanje , razplinjevanje :   gazifikacija lignita

gazírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
1. agr.  dodajati tekočini plin:   gazirati brezalkoholne pijače
2. tekst.  z gorečim plinom ali razžarjenimi ploščami odstranjevati štrleča vlakna, smoditi:   gazirati tkanino

gazíran  -a -o:
gazirana preja
♦   agr.  gazirano vino  vino, ki se peni zaradi dodane ogljikove kisline

gáziti   -im nedov. , gázila  in  gazíla  ( á ȃ )
hoditi po čem mehkem, udirajočem se:   gaziti debel sneg ; do gležnjev gazimo blato / gaziti na celo  po nepregaženem, neprehojenem snegu
// knjiž. teptati :   konjska kopita so neusmiljeno gazila žito ; pren., ekspr.  sramotno gazi vse svoje ideale ; gaziti pravico

gazèč  -éča -e:
s težavo gazeč visok sneg

gazolín   -a m ( ȋ )
1. kem.  lahek, zelo hlapljiv in vnetljiv destilat nafte:   pridobivati gazolin
2. zlasti v ameriškem okolju  motorni bencin:   stroj na pogon z gazolinom

gazolínski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od gazolin:   voziček na gazolinski pogon

gazométer   -tra m ( ẹ̄ )
teh.  posoda za shranjevanje plina pod povečanim tlakom, plinohram:   industrijski gazometer ; laboratorijski gazometer

gazpacho   gl. gaspačo

gáža   -e ž ( ā )
knjiž.  plača, zlasti pri gledaliških igralcih:   zvišati gažo ; letna gaža ; mesečna gaža igralcev

gáženje   -a s ( á )
glagolnik od gaziti:   utrudljivo gaženje po snegu / gaženje pravic

gážnja   -e ž ( á )
star. gaženje

gea   gl. geja

geg   gl. gag

Geigerjev   -a -o  [ gájgerjev- ]  prid. ( á )
fiz., v zvezi Geigerjev števec in geigerjev števec   priprava za zaznavanje ionizirajočih delcev, žarkov:   z Geigerjevim števcem iskati uran

geigerski   -a -o  [ gájgerski ]  prid. ( á )
fiz., navadno v zvezi geigerski števec   priprava za zaznavanje ionizirajočih delcev, žarkov:   na kraj nesreče je prišla ekipa z geigerskimi števci

gêj   -a m ( ȇ )
moški, ki čuti spolno nagnjenje do oseb istega spola:   odkar se je zavedel svoje spolnosti, je vedel, da je gej ; pravice gejev ; geji in lezbijke ; v prid. rabi:  gej aktivist  gejevski aktivist ; gej klub  gejevski klub ; gej kultura  gejevska kultura ; gej parada  gejevska parada

gêja   in  géa -e ž ( ȇ; ẹ̑ )
geol.  nežive sestavine zemeljskega površja na določenem območju:   inventarizacija flore, favne in geje Slovenije

gêjevski   -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na geje ali gejevstvo:   gejevski aktivist ; gejevski film ; gejevski klub ; gejevska kultura ; gejevska parada ; gejevska revija ; gejevska in lezbična skupnost / gejevski par

gêjevstvo   -a s ( ȇ )
spolna nagnjenost moških do oseb istega spola:   zavedel se je svojega gejevstva in se ločil

gêjša   -e ž ( ȇ )
v japonskem okolju  ženska, ki v čajnici s petjem, plesom in pogovorom kratkočasi, zabava moške:   lepa gejša

gejzír   -a  in  -ja  tudi  gêjzir -a  in  -ja m ( ī; ȇ )
vroč vrelec, ki v rednih presledkih brizga visoko v zrak:   ogromen gejzir ; izbruh gejzira ; pren., ekspr.  bomba je padla in črn gejzir zemlje je bruhnil iz tal

gékon   -a m ( ẹ̑ )
nav. mn., zool.  v toplih deželah živeči kuščarji, ki imajo na prstih blazinaste priseske in lahko dajejo glasove, Gekkonidae:   različne vrste gekonov ; gekoni in drugi kuščarji

gél   -a m ( ẹ̑ )
snov v poltrdem stanju z malo vode, navadno za nanašanje (na kožo):   čistilni, masažni, negovalni, proticelulitni gel ; hladilni, luščilni, vlažilni gel ; alojin gel za rane in opekline ; oljni gel za prhanje, tuširanje ; gel za britje ; gel za lase, obraz, telo ; gel, krema in losjon / gel za samoporjavitev ; gel za zaščito pred soncem, žulji / belilni gel za zobe / prsni vsadki s silikonskim gelom / nanesti gel ; namazati z gelom

gém   tudi  game -a  [ gém ]  m ( ẹ̑ )
šport.  del teniške igre, v katerem mora igralec osvojiti za zmago najmanj štiri točke in dve več kot nasprotnik:   zmagal je v vseh gemih in tako osvojil prvi niz

géma   -e ž ( ẹ̑ )
um.  poldrag kamen z vrezano ali reliefno podobo:   antična gema ; dragocena gema

geminácija   -e ž ( á )
jezikosl., lit.  zaporedna ponovitev glasov, zlogov ali besed, podvojitev:

gemináta   -e ž ( ȃ )
jezikosl.  podvojen soglasnik:

gémula   -e ž ( ẹ̑ )
zool.  droben, s trdnim ovojčkom obdan skupek celic sladkovodnih spužev za prezimovanje in za nespolno razmnoževanje:   opazovati gemule pod mikroskopom

gén   -a m ( ẹ̑ )
biol.  osnovna materialna enota dedovanja v celici, dedna osnova:   geni so nosilci dednih lastnosti ; analizirati gene ; mutacija genov

genealóg   -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za genealogijo:

genealogíja   -e ž ( ȋ )
izvor, razvoj rodu:   dognati pisateljevo genealogijo ; pren.  genealogija spoznavne teorije
// veda o tem, rodoslovje:

genealóški   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na genealogijo:   genealoška zveza / genealoške raziskave
♦   biol.  genealoško drevo  grafični prikaz v obliki drevesa, ki ponazarja razvoj živalstva, rastlinstva ; zgod.  genealoško deblo  grafični prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez

generácija   -e ž ( á )  navadno s prilastkom
1. ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore, rod:   naša generacija tega ni mogla razumeti ; nova generacija ; pesniška generacija ; mlajša generacija pisateljev ; vzgojiti več generacij učencev ; igralec starejše generacije / tri generacije zdravnikov v družini / generacija, ki je doživela vojno  vsi ljudje tistega časa ; generacija X  generacija, rojena približno med letoma 1960 in 1980, ki se ne počuti vpeta v sodobno družbo, je brez perspektive in nezadovoljna, zavrača sprejete družbene norme ; generacija Y  generacija, rojena približno med letoma 1980 in 2000, zrasla ob novih, digitalnih tehnologijah in za katero so značilne prilagodljivost, podjetnost, samozavest
// čas, doba približno tridesetih let:   eno generacijo kasneje so se razmere spremenile
♦   biol.  generacija  otroci enih staršev ; filialna generacija  vsaka od generacij potomcev roditeljske generacije
2. razvojna stopnja enakovrstnih izdelkov, zlasti tehničnih, ki so bili narejeni ob približno istem času in dosegajo podobno tehnološko, kakovostno raven:   nova generacija računalnikov ; tretja generacija mobilnikov

generacíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na generacijo:   premostiti generacijski prepad ; generacijski vrstniki ; ena generacijska doba / generacijsko nasprotje v sodobni poeziji

generál   -a m ( ȃ )
1. najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina:   poveljujoči general ; slaven general ; drži se ko general  pokončno, ošabno
●   ekspr.  generali brez armade  voditelji, politiki brez pristašev
♦   voj.  general  najvišji generalski čin v Slovenski vojski ; general armije  v socializmu  najvišji čin v Jugoslovanski ljudski armadi
2. rel.  vrhovni predstojnik nekaterih redov Katoliške cerkve:   jezuitski general

generalát   -a m ( ȃ )
zgod., nekdaj  ozemlje, podrejeno generalu:   karlovški generalat

generálen   -lna -o prid. ( ȃ )
1. ki ima večjo, največjo odgovornost, glaven:   generalni direktor ; generalni konzul ; generalni sekretar
// ki je po pomembnosti na prvem mestu in navadno tudi največji:   generalna direkcija ; generalna skupščina Organizacije združenih narodov / generalna vaja  generalka
2. ki zajema vse, splošen:   generalni plan industrijske izgradnje ; napovedati generalno stavko ; generalno pooblastilo ; generalno popravilo stroja ; ekspr.  lotila se je generalnega čiščenja stanovanja / generalna linija zunanje politike
♦  geogr.  generalna karta  topografska karta v majhnem merilu; generalka ; glasb.  generalni bas  basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami ; navt.  generalni tovor  kosovno blago večje vrednosti ; rel.  generalni vikar  škofov namestnik v upravnih zadevah škofije ; šport.  generalni plasma  končna razvrstitev tekmovalcev po vsaki etapi ali na zaključku tekmovanja ; voj.  generalni štab  glavni vodstveni organ vrhovnega poveljnika

generálno prisl. :
avto je generalno popravil

generálni  -a -o  sam., pog. :
gospod generalni ; avto je dal v generalno

generálica   -e ž ( ȃ )
1. nosilka najvišjega čina v kopenski vojski ali v letalstvu:   suspendirali so brigadno generalico
2. zastar.  generalova žena:   stare grofice in generalice

generálije   -lij ž mn. ( á ȃ )
knjiž.  splošni osebni podatki:   navesti, zamolčati generalije

generalísim   -a m ( ȋ )
v nekaterih državah  naslov za vrhovnega vojaškega poveljnika:   bil je imenovan za generalisima / generalisim Stalin

generalitéta   -e ž ( ẹ̑ )
generalski zbor, generali:   japonska generaliteta ; generaliteta armade

generalizácija   -e ž ( á )
posplošitev , posploševanje :   to je samovoljna in površna generalizacija
♦   med.  stadij generalizacije bolezni  razširjenja po vsem telesu

generalizíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od generalizirati:   proces abstrahiranja in generaliziranja

generalizírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž.  dognanje, ugotovitev, ki se nanaša na en primer, razširiti na vse podobne primere; posplošiti :   nekritično generalizirati

generalizíran  -a -o:
generalizirane predstave so postale pojem ; stvari so bile preveč generalizirane

generálka   -e ž ( ȃ )
1. najpomembnejša in zadnja odrska vaja pred premiero:   biti pri generalki ; javna generalka
2. geogr.  topografska karta v majhnem merilu; ant. specialka 2 :  merila generalke ; to je označeno na generalki
3. nosilka najvišjega čina v kopenski vojski ali v letalstvu:   v filmu se generalka ameriške vojske odloči, da bo kandidirala za predsednico
4. zastar.  generalova žena:   stara generalka

generállájtnant   -a m ( ȃ-á )
v nekaterih državah  čin, za stopnjo višji od generalmajorja, ali nosilec tega čina:

generálmajór   -ja m ( ȃ-ọ̑ )
voj.  najnižji generalski čin ali nosilec tega čina:   povelja, ki jih je izdal generalmajor